26.-27. 9. 2025 smo preživeli v Subotici, Srbija, kamor smo se, na povabilo SD Triglav Subotica, napotili skupaj z MVS Lindua iz Lendave, ki je kot predstavnica iz Slovenije, sodelovala na mednarodnem srečanju slovenskih zborov.
Potovali smo z avtobusom Lendava travel. Prvi potniki so v jutranjih urah vstopili na AP Lendava, nato še v koloniji Petišovci, Benici in na Pince Marofu. Pot smo nadaljevali po avtocesti preko Madžarske, kjer smo v Srbijo vstopili na mejnem prehodu Kelebija. Čez kakšnih 20 km smo prispeli v Subotico, kjer smo se namestili v Dijaškem domu Subotica. Po kratkem sprehodu, okrepčilu in osvežitvi smo se po dali v Mestno hišo, kjer je bilo srečanje zborov. Razen naše MVS Lindua, so sodelovali še zbor iz Budimpešte, Madžarska in zbori iz Srbije: Zrenjanina, Novega Sada, Beograda in domačini iz Subotice. Sama mestna hiša in čudovita, zelo akustična dvorana “Gradske vjećnice” sta vredne ogleda. Naši predstavniki so ubrano in suvereno odpeli štiri slovenske pesmi. Vsi sodelujoči smo imeli organizirano večerjo v dvorani Evetović. Po skupnem druženju in odpetih še nekaj pesmi, smo se napotili na počitek v Dijaški dom. V soboto, 27. 9 ., zjutraj nas je Imre Soti vodil po mestu. Resnično čudovit center, ulice, zgradbe iz časa Avstro-Ogrske. Mi smo bili fascinirani. Polni lepih vtisov in z veliko novimi fotografijami smo se z avtobusom odpeljali v Palić in se sprehodili ob čudovitem Palićkem jezeru. Imre nam je povedal, da tam veter neprestano piha. Seznanil nas je, da so ob jezeru, v 19. stoletju, potekale tudi neke vrste olimpijskih iger. Zaključek poti po Srbiji je bil na Majkinem salašu, Hajdukovo, kjer so za nas in goste iz Budimpešte, pripravili samopostrežno kosilo (ješ in piješ kolikor moreš/želiš). Najbolj pa so nas segreli tamburaši, ki so med ostalimi zaigrali tudi nekaj slovenskih pesmi. Zapeli in zaplesali smo. Pozno popoldan, siti in napiti, smo se vkrcali v avtobus, se pozdravili z gostitelji Imretom in Gezo ter se odpravili na pot, nazaj proti Sloveniji, kamor smo prispeli v zgodnjih nedeljskih urah. Potovanje, druženje in vse ostalo je bilo nepozabno.
Foto: N. Tomšić, R. Mester
Potovali smo z avtobusom Lendava travel. Prvi potniki so v jutranjih urah vstopili na AP Lendava, nato še v koloniji Petišovci, Benici in na Pince Marofu. Pot smo nadaljevali po avtocesti preko Madžarske, kjer smo v Srbijo vstopili na mejnem prehodu Kelebija. Čez kakšnih 20 km smo prispeli v Subotico, kjer smo se namestili v Dijaškem domu Subotica. Po kratkem sprehodu, okrepčilu in osvežitvi smo se po dali v Mestno hišo, kjer je bilo srečanje zborov. Razen naše MVS Lindua, so sodelovali še zbor iz Budimpešte, Madžarska in zbori iz Srbije: Zrenjanina, Novega Sada, Beograda in domačini iz Subotice. Sama mestna hiša in čudovita, zelo akustična dvorana “Gradske vjećnice” sta vredne ogleda. Naši predstavniki so ubrano in suvereno odpeli štiri slovenske pesmi. Vsi sodelujoči smo imeli organizirano večerjo v dvorani Evetović. Po skupnem druženju in odpetih še nekaj pesmi, smo se napotili na počitek v Dijaški dom. V soboto, 27. 9 ., zjutraj nas je Imre Soti vodil po mestu. Resnično čudovit center, ulice, zgradbe iz časa Avstro-Ogrske. Mi smo bili fascinirani. Polni lepih vtisov in z veliko novimi fotografijami smo se z avtobusom odpeljali v Palić in se sprehodili ob čudovitem Palićkem jezeru. Imre nam je povedal, da tam veter neprestano piha. Seznanil nas je, da so ob jezeru, v 19. stoletju, potekale tudi neke vrste olimpijskih iger. Zaključek poti po Srbiji je bil na Majkinem salašu, Hajdukovo, kjer so za nas in goste iz Budimpešte, pripravili samopostrežno kosilo (ješ in piješ kolikor moreš/želiš). Najbolj pa so nas segreli tamburaši, ki so med ostalimi zaigrali tudi nekaj slovenskih pesmi. Zapeli in zaplesali smo. Pozno popoldan, siti in napiti, smo se vkrcali v avtobus, se pozdravili z gostitelji Imretom in Gezo ter se odpravili na pot, nazaj proti Sloveniji, kamor smo prispeli v zgodnjih nedeljskih urah. Potovanje, druženje in vse ostalo je bilo nepozabno.
Foto: N. Tomšić, R. Mester
